Odhod domov

Po slabih dveh urah spanja, smo se zbudili, uredili in ob treh zjutraj zbrali pred hišo z vso našo prtljago. Kovčke smo naložili v kombi in Francesco nas je odpeljal na letališče v Porto. Ko smo prispeli tja smo se na hitro poslovili od Francesca in odšli v letališko zgradbo, da bi kar se da hitro in brez večjih težav opravili check-in. Ker pa brez zapletov seveda ne gre se nam je zgodilo to, da nam je namesto šestih kart natisnilo zgolj dve. Težave smo poskušali rešiti sami, tako da smo še enkrat sledili navodilom naše mentorice, pa kljub temu ni nič pomagalo. Z Mitjo sva odšla iskati pomoč in prijazna gospa nam je prisluhnila in tudi pomagala rešiti vse težave. Natisnila je nove karte in končno smo se lahko opravili na kontrolni pregled. Pri pregledu nismo imeli težav, zato smo šli skozi zelo hitro. Ker nam je do vkrcavanja ostalo še kar nekaj časa, nam ni preostalo drugega, kot da se mirno usedemo in počakamo na nadaljnja navodila.

 Končno smo se vkrcali na letalo in poleteli do Lizbone. Tam smo presedli na drugo letalo in leteli do Benetk. Ko smo prispeli v Benetke smo hitro odšli iskat svoje kovčke. Tokrat smo jih na srečo dobili vsi. Pobrali smo svoje stvari in zapustili letališko zgradbo ter zunaj čakali na gospoda, ki naj bi nas prišel iskat. Gospod je malo zamujal, pa mu kljub temu nismo zamerili, saj smo se zamujanja dobro navadili pri Portugalcih. 

Peljali smo se do Postojne, kjer so nas že čakali naši starši. Vsi smo komaj čakali, da jih vidimo in da jim povemo o vseh dogodivščinah, ki smo jih doživeli v treh tednih bivanja na Portugalskem.

Katja, Špela in Kristina

Zadnji dan v Barcelosu

Zjutraj smo pozno vstali in pojedli zajtrk. Bili smo kar malo žalostni, saj smo bili danes zadnji dan na Portugalskem. Po zajtrku pa smo razmišljali, kaj bi napisali v čestitko za Luisa in Francesca. Sledilo je kosilo v restavraciji Marisita, tja nas je peljal Francesco. Tu smo bila dekleta iz marketinga stalne gostije, zato sva se z Katjo slikali z natakarjema. Luis nas je prišel iskat in nas odpeljal domov. Začeli smo pakirati stvari za domov. Nato smo pred večerjo dali darila in čestitke Francescu in Luisu, ker sta skrbela za nas ter nas vozila naokrog. Okrog pol osmih smo odšli na večerjo, po večerji pa spat.


Špela, Katja in Kristina

ZADNJI PROSTI PETEK

PETEK, 20. 6. 2014

Danes smo malo dlje spali in dan začeli z poznim zajtrkom.  Imeli smo prosti petek. Izkoristili smo ga za kopanje v bazenu in počitek. Bližal se je čas kosila, ko so se nekateri odpravili v mesto na kosilo.  Vrnili so se okrog  pete ure.  Obiskat nas je prišel Joao, sin Louisa. Z njim smo se igrali odbojko in nogomet. 

Prišli so Poljski dijaki, da se je mentor Nuno poslovil od njih in jim izročil je darila. Skupaj so se še fotografirali in nazdravili. To smo storili tudi mi. Vladajo je prijetno vzdušje. Vsakega posebej so poklicali in mu izročili potrdilo o opravljeni praksi, majico, kapo in glinastega petelinčka. Potem smo počakali do osme ure zvečer in se odpravili na večerjo. Za večerjo je bila juha, pomfi in dunajski zrezek. Bilo je zelo okusno, siti smo odšli domov. 

Katja in Elis

Zadnji delovni dan

Danes smo se zjutraj odpravili na zadnji delovni dan. Tudi danes nisva imela dela, saj v trgovino zopet ni prišlo veliko ljudi, ki bi prinesli računalnike na popravilo. Ker dopolnde nisva imela absolutno nič dela, kot tudi naš mentor, smo se dogovorili, da sva lahko prej zaključiva delovni čas. Tako sva ob 13. uri mentorju izročila darilo in mu na kratko opisala kaj predstavlja. Mentor je bil z našim spominkom zelo zadovoljen in zato se nam je tudi zahvalil. Pred odhodom smo si še izmenjali stisk rok in se še enkrat zahvalila za to prakso.

Odpravila sva se na kosilo v restavracijo, nato pa sva odšla še v bližnjo trgovino, kjer sva se v zadnjih dneh spoznala in spoprijateljila z prodajalcem. Njega žal ni bilo tam, tako da sva pozdravila le njegovega sodelavca s katerim sva se tudi večkrat srečala. Odločila sva se, da se do doma sprehodiva, saj sva bila oddaljena le okoli 20-30 minut. Doma smo počivali, nato pa smo se nekateri kopali, drugi pa so poslušali glasbo, se pogovarjali in si ogledali nogometno tekmo svetovnega prvenstva. Okoli 19.30 smo se kot ponavadi odpravili na večerjo. Po vrnitvi domov smo nekateri igrali nogomet, razen dveh ki sta počivali. Čez celoten dan so nam delali družbo sinovi članov oranizacije Mobility Friends.

Mitja Tominc & Mitja Sanković

2. prosti dan

Današnji dan je bil za nas – dekleta iz marketinga in za Mitji prosti dan, ki smo ga izkoristili predvsem za počitek in poležavanje. Zjutraj smo imeli naprej zajtrk, nekateri so prosti dan izkoristili za daljši spanec. Katja in Elis sta edini morali na delo, vzeli sta svoje stvari in čakali na prevoz, ker pa ga ni bilo, sta se v mesto odpravili kar peš. Ostali smo pa čas do kosila izkoristili za pogovor o izbiri darila, ki ga bomo dali Miguelu, saj je za nas tako lepo skrbel. Pogovor je nanesel tudi na to, kam bi šli na kosilo in v katero trgovino bi lahko šli, kjer bi lahko kupili potrebne stvari, da bi lahko okrasili oziroma zavili njemu namenjeno darilo. Preden smo se odpravili na kosilo, pa je prišel Luis, ki nas je odpeljal do mesta. Peš smo se odpravili do restavracije, kjer smo imeli kosilo. Po njem smo odšli še do trgovine, kjer smo kupili stvari za Miguelovo darilo. Bili smo zelo točni, zato smo se skupaj z Miguelom odpeljali  po stranskih cestah do Luisove hiše, kjer smo pobrali njegovega sina. Skupaj smo se odpeljali nazaj do doma. Pozno popoldne smo izkoristili za počitek, poleževanje in pogovore.
 Sledila je večerja. Ko smo se vrnili z večerje, pa je sledilo igranje nogometa in počitek.

 

Kristina, Špela in Katja 

Predzadnji delovni dan

Takoj po zajtrku smo pred hišo počakali Miguela, nato pa se odpeljali v službo. S Katjo sva že takoj pričeli z delom. Na policah so bili po številkah in letnicah zloženi fascikli. Na njih sva morali lepiti nove sprednje oz. začetne strani, tokrat z logotipom podjetja. Delo sva prekinili ob 12.30 in odšle na malico. Po enournem oddihu sva se odpravili nazaj. Nadaljevale sva z delom.

Dobili sva se novo nalogo. Kopirale sva naslovne strani za  nove še neuporabljene mape, ki sva jih morali zlagati na posebno mesto.  Na začetku sva imeli nekaj težav pri zapisih, zato nama je sodelavka, kljub slabemu znanju angleškega jezika, vse razložila. Kasneje nama je šlo delo zelo dobro od rok in končali sva ga še pred iztekom delovnika. Ker sva bili hitri in pridni sva lahko odšli prej domov. Skupaj z Mitjema sva počakali na Miguela, da nam je odpeljal domov. Imeli smo še eno uro prostega časa. Medtem, ko so nekateri poležavali sva se s Katjo ohladili v bazeni. Ob 19.00 pa smo se odpeljali na večerjo.

Začetek zadnjega tedna prakse

Z današnjim dnem se je začel naš zadnji teden prebivanja na Portugalskem. Začel se je tako kot vedno z zajtrkom, nato pa nas je Miguel odpeljal na delovna mesta. Danes v računalništvu ni bilo zelo veliko delo tako kot ne v petek, kar nama ni bilo zelo všeč, saj sva se zopet morala kratko častiti le z brskanjem po spletu. Ob 13:00 sva odšla na kosilo, vendar tokrat nisva računala na to, da bo ob začetku popoldneva stanje v trgovini kaj boljše. Ko sva se vrnila sva ugotovila, da sva imela prav, tako sva se morala kratko časiti do konca delovnega časa.

Po koncu delovnega časa nas je živčni Miguel pobral in zelo na hitro odpeljal domov, saj je v tistem času že začela tekma med Nemčijo in Portugalsko. Tako smo se nekateri takoj ob prihodu domov pridružili ostalim, ki so že spremljali tekmo, ostali pa so se preoblekli v kopalke in se kopali v bazenu. Okoli 19:30 smo skupaj z Poljaki in Čehinjami odšli na večerjo, kjer smo z torto voščili dekletoma, ki sta danes in včeraj praznovali rojstni dan. Po sladici pa smo odšli domov, kjer se praznovanje še malo nadaljevalo.

Mitja Sanković & Mitja Tominc